Kako uporaba AI vpliva na naše možgane?

AI je postal samoumeven

Vsak dan se zanašamo na umetno inteligenco. GPS naprave nam kažejo pot, spletni iskalniki ponujajo takojšnje odgovore, pametni AI pomočniki pa nam organizirajo življenje.

To udobje je postalo tako samoumevno, da se redko vprašamo, kaj se v resnici dogaja v ozadju. Strokovnjaki opozarjajo, da ima to udobje svojo ceno. Medtem ko miselne naloge prepuščamo tehnologiji, se v naših možganih dogajajo spremembe.

Osrednji pojav se imenuje razbremenitev miselnih procesov. Gre za preprosto človeško navado, da za miselno delo raje uporabimo zunanje orodje kot lastne možgane. To je bližnjica, ki jo AI ponuja na vsakem koraku, in prav ta navada je glavno vodilo sprememb v našem načinu razmišljanja.

Kako delujejo naši možgani?

Možgani se nenehno fizično spreminjajo glede na naše izkušnje. Tej izjemni sposobnosti pravimo nevroplastičnost. Predstavljajte si možganske poti kot mišice.

Tiste, ki jih redno uporabljamo za reševanje problemov, analizo in učenje, postajajo močnejše in učinkovitejše.

Tiste, ki jih zanemarjamo, ker delo namesto nas opravi umetna inteligenca, pa možgani postopoma izključujejo in jih lahko celo v popolnosti opustijo. To ni namensko pretiravanje, ampak resničen biološki proces.

Vsakič, ko se odločimo za miselno bližnjico, svojim možganom sporočimo, da določene poti niso več potrebne.

Zmanjšana pozornost zaradi AI

Kako se to odraža v našem vsakdanu? Dva učinka sta še posebej očitna in verjetno sta vam že znana.

Prvi pojev je "Google učinek" oziroma t.i. digitalna amnezija. Gre za našo težnjo, da si ne zapomnimo informacij, za katere vemo, da so vedno na voljo na spletu. Ker se zanašamo na zunanje digitalne pripomočke, se naši možgani ne potrudijo, da bi informacije shranili v dolgoročni spomin. AI ta pojav še poglablja in nas navaja na to, da imamo znanje zunaj sebe.

Drugi učinek je težava z ohranjanjem pozornosti. Algoritmi, ki poganjajo družbena omrežja in spletne vsebine, so zasnovani tako, da nenehno grabijo našo pozornost. To nas sili v nenehno preklapljanje med nalogami, kar uničuje našo sposobnost globoke in dolgotrajne osredotočenosti. Posledica je občutek preobremenjenosti, stresa in slabše opravljanje nalog.

Vpliv AI na kritično razmišljanje in ustvarjalnost

Kritično razmišljanje je po svoji naravi naporno. Zahteva aktiven trud, analizo dokazov in oblikovanje lastnih, utemeljenih sklepov.

Ko nam AI ponudi že pripravljen odgovor, preprosto preskočimo celoten miselni proces. S tem ne krepimo veščin, ki so ključne za reševanje kompleksnih problemov, posledično pa te sposobnosti pričenjajo hirati.

Podobno dvorezen je vpliv na ustvarjalnost. AI je lahko izjemno orodje za iskanje navdiha, a prinaša tudi tveganje. Lahko nas ujame v past "sidranja", kjer nas prva ideja, ki jo ponudi stroj, omeji in vodi v bolj predvidljive, med seboj podobne rezultate.

Ključ do uspeha ni v tehnologiji sami, ampak v našem pristopu. Raziskave kažejo, da so pri uporabi AI uspešnejši tisti, ki ga uporabljajo strateško, kot partnerja v dialogu, ne pa kot zamenjavo za lastno domišljijo.

Kako preprečiti negativne učinke umetne inteligence?

Negativni učinki niso neizogibni, lahko pa s svojimi dejanji in navadami na njih vplivamo. Rešitev ni v zavračanju tehnologije, temveč v razvoju pametnega in zavestnega odnosa do nje.

To ne pomeni, da je vsa tehnologija slaba. Ravno nasprotno, prihodnost prinaša novo generacijo orodij, ki so zasnovana z mislijo na krepitev človeškega uma.

Odličen primer je Astra AI.

Kako se Astra AI razlikuje od ostalih orodij?

Namesto da bi podal samo končno rešitev, je zasnovan tako, da uporabnika skozi pogovor aktivno vodi do popolnega razumevanja. Postavlja podvprašanja in pomaga, da sami sestavite celotno sliko.

Takšen pristop preoblikuje umetno inteligenco iz orodja za razbremenitev miselnih procesov v partnerja, ki spodbuja radovednost in krepi miselne procese, namesto da bi jih nadomeščal.

AI naj ne razmišlja namesto tebe

Preden za odgovor vprašate AI, si vzemite trenutek in poskusite najprej razmisliti sami. Namerno poskušajte z aktivnostmi, ki krepijo možgane, kot so učenje novih veščin, branje zahtevnih knjig ali reševanje ugank, saj te dejavnosti krepijo natanko tiste možganske poti, ki jih pasivna uporaba tehnologije nadomešča.

To pomeni, da moramo postati aktivni gospodarji svojih orodij. 

V izobraževanju pa postaja ključno, da mlade naučimo kritičnega vrednotenja informacij, ki jih dobijo od AI, namesto da jih zgolj pasivno sprejemajo.

Na koncu je umetna inteligenca le orodje. Izjemno močno, a vseeno le orodje.

Od nas pa je odvisno, ali ga bomo uporabili za gradnjo ali za rušenje lastnih miselnih sposobnosti. Odgovornost za ohranjanje bistrega, ustvarjalnega in kritičnega uma ostaja trdno v naših rokah.